NORE SANJE

V VALOVIH NEŽNEGA ROCKA

Štiričlanska glasbena skupina NORE SANJE

Dušan Šandrič – bas kitara, vokal
Zdenko Cotič – solo kitara, vokal
Leonardo Klemenc – klavijature, vokal
Maksimiljan Vergan – bobni
Viljem Kern – klavijature
Robert Buonasissi – bobni

 

Po dokončnem slovesu benda PROBLEM, katerega vsi člani z izjemo jazz pianista Renata Chicca so bili zapriseženi rockerski entuzijasti, je Dušan Šandrič sestavil novo obetavno skupino Nore sanje. Kot velik ljubitelj svetovnih izdelkov nežnega rocka, melanholične in nevsiljive glasbe šestdesetih in sedemdesetih let, je Šandrič k sodelovanju povabil kitarista Zdenka Cotiča, ter klavijaturista Leonarda Klemenca in bobnarja Maksimiljana Vergana, ki sta ju pozneje zamenjala Viljem Kern in Robert Buonasissi. Z glasbeniki po svoji meri, kot jih je znal okarakterizirati, je Šandrič skušal zapolniti praznino, ki je nastala ob razpadu bivšega benda, s katerim je doživljal vso glasbeno lepoto najstniških let. NORE SANJE so bile že od samega začetka skupina z močnim komercialnim nabojem, stabilnost pa so ji zagotavljali številni živi nastopi. Žal je prvotna zasedba Norih sanj delovala zelo kratek čas, saj sta se Cotič in Klemenc z koprskim glasbenikom Radom Testenom že dogovarjala oziroma paralelno ustanavljala progresivno rock skupino MARATON.

Kljub temu pa so bili fantje v tej zasedbi, pa tudi v poznejši z Viljemom Kernom in Robertom Buonasissijem s tehtnostjo početja in z visoko ravnjo igranja, dostojni nasledniki Šandričevega benda PROBLEM ter skupaj tvorili nesporno zelo perspektivno skupino. V letu 1982 so pod vodstvom producenta Tadeja Hrušovarja v ljubljanskem studiu Metro posneli dve skladbi (Še vedno sanjam te, Neznanec), s katerima so se dobro odrezali v radijskih oddajah Prisluhnite – izberite in na zaključnem festivalu z naslovom Pop delavnica v Novem Mestu. Naslednje leto je skupina posnela nove pesmi, med katerimi so bile najbolj znane – Vem koga že dolgo čakaš in Sanje o njej (Pop delavnica), ter Noro ljubljen kralj in Veter vedno piha proč. Večino skladb, ki so jih posnele Nore Sanje, je Dušan Šandrič v naslednjih letih objavil na svojih avtorskih zgoščenkah.

Ker je bil Šandrič  glavni pevec in v celoti avtor vseh pesmi, je med poznavalci prevladovalo mnenje, da bend nekako živi z monologom in so Šandriča pogosto označevali s prestižno nalepko glasbenega individualista, ki bolj razmišlja o solo karieri, kot o delovanju skupine kot take. Šandrič je takšne očitke vselej zanikal. Še več, trdil je in vztrajal, da z uskladitvijo idej in stila morajo v komponiranju glasbe sodelovati vsi člani skupine brez takšnih in drugačnih omejitev ter tudi predlagal, da bend posname še nekaj pesmi in skupaj z zaključnimi posnetki že obstoječih skladb kompletira gradivo ter izda prvo zgoščenko. Toda ostali člani se s tem predlogom niso strinjali. Šandričeve želje po dolgoročnem obstoju in avtorski strategiji ansambla so ostale neizpolnjene in kmalu so člani benda dosegli dogovor, da razpustijo skupino. Dušan Šandrič je nekaj mesecev za tem postal član priznane Pop zasedbe PRIZMA, NORE SANJE pa so ostale le še lep spomin.

Comments are closed